Obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini, ki letos izpostavlja dostojno delo in socialno zaščito
V različnih kulturah ima revščina različen pomen. V Sloveniji je tako reven nekdo, ki nima računalnika in novih oblačil. V manj razvitih državah pa je reven tisti, ki nima hrane in vode.
17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992, v spomin na 17. oktober 1987, ko se je na trgu Trocadéro v Parizu, zbralo več kot sto tisoč ljudi, da bi opozorili na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote.
Humanitarne organizacije v Sloveniji ob današnjem dnevu izpostavljajo dostojanstvo v praksi ter opozarjajo na revščino med delovno aktivnim prebivalstvom. Zaradi draginje in neurejene stanovanjske politike so še posebej ogroženi tisti, ki živijo sami. Lani je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 4,8 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb, v revščini pa se pogosto znajdejo tudi starejši z nizkimi pokojninami.
Lani je materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Slovenski Karitas prejelo več kot 17.600 starejših, kar 17 odstotkov več kot v letu poprej. Kot poudarjajo na Karitas, se temu pridružuje preko 8700 gospodinjstev, v katerih ljudje v aktivni dobi živijo sami. Da se število prejemnikov pomoči ni zmanjšalo, opažajo tudi na Rdečem križu Slovenije. Med prejemniki je vedno več zaposlenih, ki prejemajo nizke plače, ki ne zadoščajo za dostojno preživetje, upokojencev z nizkimi pokojninami, enostarševskih družin in enočlanskih gospodinjstev. Na RKS z različnimi oblikami materialne pomoči pomagajo prek 110.000 posameznikom.
Na revščino vplivajo tudi bolj nepredvidljivi dogodki. Eden izmed njih so naravne katastrofe, ki se lahko pripetijo kjerkoli in kadarkoli. Tistim, ki so že pred poplavami živeli na robu revščine, to prinaša nova tveganja in stres, s katerimi se morajo soočati. Vse to mnoge posameznike spravlja v duševno stisko, zato Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je slabo socialno-ekonomsko stanje eno glavnih tveganj za poslabšanje duševnega zdravja.
V zadnjem desetletju Evropska unija razvija strategijo, s katero skuša zmanjšati revščino. Določeni so bili skupni cilji, ki dajejo jasen poudarek ukrepom za zmanjšanje revščine otrok, povečanje inkluzivnosti na trgu dela, borbi proti diskriminaciji in zmanjševanju zadolženosti. Evropski socialni sklad letno nameni 10 milijard evrov za projekte po vsej EU za izboljševanje zaposlitvenih možnosti izključenih skupin. Sklad nudi izobraževanja za invalide, starejše delavce in dolgotrajno nezaposlene – pogosto v manj razvitih regijah.
Pomembno je omeniti še, da evropska zakonodaja zagotavlja enakost pri zaposlovanju in prepoveduje diskriminacijo, s čimer tudi zagotavlja enakopravnejši položaj vseh, ki se potegujejo za delo.
Viri : European Commission, Statistični urad RS, Časoris
