Že kar nekaj let deluje na Koroškem Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Koroška. Ustanovljeno je bilo na pobudo zakoncev Tončke in Mihe Ločičnika iz Dravograda. Danes šteje to društvo preko 200 članov, vodi ga predsednica društva Nada Kamenšek, vanj pa so vključeni člani z območja celotnega dela slovenske Koroške. Po posameznih občinskih območjih delujejo Skupnosti vrtičkarjev. V Mislinji vodi to skupino vrtičkarjev Zdravko Valenčak. Letos so se člani zbrali na skupnem srečanju v Mislinji in skupaj prehodili gozdno učno pot po obronkih Mislinja.
Ker je osnovna dejavnost članov tega društva pridelava hrane po biodinamični metodi, bi radi na kratko predstavili, kaj ta način pridelave hrane tudi pomeni v vsakdanjem življenju. Čeprav nekateri mislijo, da je biodinamika le sonaravni način kmetovanja, pa ta pojem predstavlja tudi način življenja, razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas. Temelje te metode je postavil dr. Rudolf Steiner na Kmetijskem tečaju v Koberwitzu že leta 1924. Biodinamika torej ni nekaj novega in je prisotna in preizkušena kot način kmetovanja že več kot 90 let. Gre za metodo, ki jo lahko prakticiramo na vrtu, njivi, pa tudi na več hektarskih površinah, kar lahko zasledimo že v številnih tujih državah. S tem načinom kmetovanja je možno oživiti celo puščavo, kar je dokazala iniciativa Sekem v Egiptu. Ta skupnost je eden izmed največjih tovrstnih projektov v svetu, za kar je prejela tudi alternativno Nobelovo nagrado leta 2003.
Ko govorimo o biodinamiki je bistveno dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja. Bolj kot razumemo to medsebojno odvisnost in vpletenost in znamo te zakonitosti uporabiti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in »živo« hrano. V praksi to pomeni upoštevanje naravnih ritmov, v čim večji meri uporaba doma pridelanih semen za nadaljnjo reprodukcijo, ohranjanje naravnega ravnovesja in ohranjanje raznovrstnosti rastlin, s kompostom in biodinamičnimi preparati oživljati in ohranjevati plodnost tal. Z biodinamičnimi preparati in naravnimi pripravki se lahko zaščitijo rastline. Te lahko pripravljamo na naraven način kar doma. Glavna preparata s škropljenjem sta gnoj iz roga in kremen, za kompost pa pripravimo preparat iz koprive, kamilici, rmana, hrastovega lubja, regrata in baldrijana.
Tako je ekipa Skupnosti vrtičkarjev, kjer je glavna organizacijska in pripravljalne aktivnosti za to srečanje prevzel njihov član Boris Jeseničnik, pripravila zanimiv skupinski pohod, ki se je pričel na začetku gozdne učne poti pri Osnovni šoli Mislinja. Tam so si najprej ogledali vrtne površine, s katerimi gospodarijo učenci OŠ, nato pa so udeleženci nadaljevali pot po učni poti vse do počivališča pri lovski preži. Ob malici, kjer je v čudovitem naravnem okolju udeležence nagovoril Valenčak Zdravko, dr. veterine, ki je tudi predsednik Skupnosti vrtičkarjev Mislinja. Kot profesor se veliko ukvarja s proučevanjem virusnih obolenj pri živalih, je pa udeležencem natrosil veliko spoznanj s tega področja, ki se nanašajo tudi na zlovešča obolenja z virusi med ljudmi.
Svoje druženje so udeleženci nadaljevali z ogledom Zoisovega parka, Zoisovega vrtička, kovačije, makete ozkotirne železnice in Blaževega studenca z živo izvirsko vodo. Ogled teh znamenitosti je vodil mag. Matjaž Jež, kateremu so tudi med potjo udeleženci pohoda pozorno prisluhnili.
Zaključek srečanja je bil pri vzorčnem vrtu ob parkirišču večnamenskega objekta Lopan, kjer so si udeleženci z zanimanjem ogledali vzorčno zasajen vrt v obliki Mandale. Na tem vrtu je Boris Jeseničnik vzorno uredil nasad pražit in drugih rastlin, ki sodijo v bogato in zdravo prehrano.
Ker je bilo srečanje članov društva Ajda letos prvič organizirano za vse njihove člane, so se na koncu dogovorili, da bodo v prihodnjih letih podobna srečanja organizirali še v preostalih skupnostih vrtičkarjev na Koroškem.
Mirko Tovšak
