Zato je prva obveza lastnika sončne elektrarne izdelava požarnega načrta. Ta je po pravilniku o požarnem redu obvezen. Na podlagi podatkov lastnika sončne elektrarne ga izdela pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektih. Pred izdelavo požarnega načrta je pametno za pomoč in nasvete prositi tudi pristojno gasilsko enoto.
Kot je napisano v pravilniku, je to grafični prikaz situacije objekta in delov z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem.
Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod podpisanega požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta.
Na osnovi tega se gasilci lahko pripravijo na požare v objektih z nameščenimi sončnimi elektrarnami, pravi Dušan Vižintin, član poveljstva Gasilske zveze Slovenije, in doda, da:
- evidentirajo lego sončne elektrarne,
- pregledajo in preučijo načrt naprave, vključno z vrsto in položajem ločilnih in izklopnih stikal,
- organizirajo ogled sončne elektrarne,
- ugotovijo ali imajo v lastnih vrstah strokovnjake z znanji o sončnih elektrarnah,
- preverijo razpoložljivo opremo za intervencijo v primeru, da gre za nevarnosti, povezano z električnim tokom,
- izdelajo seznam telefonskih številk kontaktnih oseb, ki lahko opravijo izklop,
- z vsebino seznanijo operativno enoto in jo izobrazijo.
Kako morajo ukrepati lastniki, če v hiši zagori?
Poleg tega, da takoj pokličejo gasilce na 112, naj „lastniki hiše oziroma stanovalci, v kateri je zagorelo, objekt čim prej zapustijo, pri čemer si medsebojno pomagajo. Če jim razmere dopuščajo, naj izklopijo električno energijo (FID stikalo), zaprejo vodo, plin ... Pred hišo naj počakajo gasilce ter jim ob prihodu povejo čim več informacij o objektu, morebitnih ujetih v objektu, lokacijah energentov, specifičnosti objekta, žarišču požara,“ Dušan Vižintin svetuje o prvih ukrepih po izbruhu požara.
„Hranite en izvod požarnega načrt skupaj z načrtom elektrarne na zunanji strani stavbe na dostopnem mestu, ki je zaščiteno pred vremenskimi vplivi, na primer v rdeči omarici z napisom požarni načrt elektrarne,“ predlaga sogovornik.
Zaradi lastnosti naprave na stanovalce in gasilce lahko prežijo še dodatne nevarnosti:
- obstaja nevarnost udara električnega toka, saj je elektrarna, dokler na panele pada svetloba, zmožna proizvajati električno napetost, kar lahko privede do udara električnega toka ter električnih oblokov (vrsta električnega preboja) ob poškodbah izolacije,
- povečana je nevarnost sproščanja strupenih plinov, saj so materiali, iz katerih so sestavni deli SE, med drugim steklo, silicij, kovine, težke kovine, tekoča smola, etilen, vinilacetat, silikon, spoji folij ter različne druge umetne mase,
- obstaja nevarnost zrušenja SE in dodatno padajočih delov, če pride do pregretja pritrdilnih elementov sončnih panelov in s tem zdrsa le teh po strehi navzdol,
- povečana je tudi nevarnost, da se zaradi dodatnega bremena SE ostrešje hitreje poruši,
- poveča se tudi nevarnost širjenja požara, saj na strehi nameščeni paneli ovirajo dostop gasilne vode do ostrešja, vmesni prostor med ostrešjem in paneli pa povzroča efekt dimnika in s tem hitrejši dostop svežega zraka.
„Gašenje izvajamo na podlagi operativnih taktičnih postopkov za gašenje objektov, dodamo pa jim še postopke, ki so povezani z dejstvom, da je na strehi sončna elektrarna, kar pomeni, da ugotovimo stanje SE, kje so nameščene njene komponente – zaščitna, ločilna stikala, fotovoltaični moduli, zbirne omarice in razsmerniki ter enosmerni in izmenični kablovodi. Pri ogledu stanja na požarišču skušamo ugotoviti, ali so deli SE poškodovani ali ne, ter izklopimo čim več tokokrogov, ki jih omogoča izvedba SE,“ pojasni Vižintin.
Zaradi nevarnosti udara električnega toka so posebnosti tudi pri uporabi opreme in vode. „Za gašenje SE uporabljamo primeren ročnik ter upoštevamo zanj predpisane varnostne razdalje in oblike vodnega curka. Paziti je treba tudi na razlito gasilno vodo, če bi ta lahko povezala dele pod napetostjo in mesto, kjer stoji gasilec.“
Če obstaja možnost, da so nekateri deli SE še vedno pod napetostjo, ob zaključku intervencije območje požarišča ustrezno zavarujejo in preprečijo dostop nepooblaščenim osebam.
Kljub naštetim nevarnostim v stavbah s sončnimi elektrarnami, pa je možno varno intervenirati, vendar le, če se intervencijske ekipe zavedajo vseh nevarnosti, kar pomeni, da morajo biti seznanjene s stavbo ter ustrezno usposobljene in opremljene, Vižintin pomiri, da vse le ni tako nevarno.
Predvsem zato, da bi bila intervencija ob požaru kar se da uspešna, nevarnosti pri tem pa čim manj, tudi naniza še nekaj priporočil lastnikom sončnih elektrarn. Svetuje, da res poskrbijo za kakovosten in pregleden požarni načrt, ki ga je treba izročiti gasilcem, hkrati jim je treba omogočiti, da si hišo s sončno elektrarno tudi ogledajo.
Svetuje tudi, da na vidnem mestu, na strani, kjer je dostop do hiše, namestijo opozorilni znak za elektrarno, in poskrbijo, da bodo na napeljavah in napravah elektrarne nameščene oznake, ki opozarjajo na električno napetost. Tudi vse spremembe je treba vnesti v požarni načrt in jih sporočiti lokalni gasilski enoti. Pomembno pa je tudi, da lastniki sončne elektrarne redno in kakovostno vzdržujejo.
