Tadej Toš "Če bi jaz bil precednik"

Toša poznamo. Vemo, da govori hitro in veliko. Vemo, da se zmeraj nagovori do mokrega. Vemo, da njegov dolgi jezik ne prizanaša nikomur - niti njemu samemu ne. Njegove predstave so ruska ruleta za vse, ki se znajdejo na prizorišču, nikoli se ne ve, kdaj in kje bo padlo ter po kom. Njegov svojevrstni smisel za humor (ptujski) je običajno sprejet odprtih rok – oster in pisan kot mavrica, v glavnem pa nekje med romantično ironičnim in nesramno ciničnim; naslonjen na enostavnost in banalnost človeške biti ... Toš se v svojih šovih posmehuje in norčuje tudi iz najbolj resnih situacij v življenju - to je po njegovem mnenju eden od načinov, s katerim se je moč ubraniti pred avtomatizacijo in brezčutno robotizacijo življenja. Komaj čaka, da stopi na oder.
In še nasvet: otroci naj ostanejo doma.