V krščanstvu je 1. novmber praznik vseh svetih (Vsi sveti), ko se spominjajo vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni. Na ta dan ljudje množično obiskujemo grobove in se s cvetjem in prižiganjem sveč poklonimo spominu na mrtve.
1. november, dan spomina na mrtve, je slovenski državni praznik.
V krščanstvu je to praznik vseh svetih (Vsi sveti), ko se spominjajo vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni. Na ta dan ljudje množično obiskujemo grobove in se s cvetjem in prižiganjem sveč poklonimo spominu na mrtve.
Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni najprej preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve.
V vzhodni Cerkvi so že v 4. stoletju praznovali spomin vseh svetih mučencev, prek Galije pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v zahodno Cerkev. Obhajali so ga spomladi v povezanosti z veliko nočjo.
Misel o praznovanju vseh svetnikov (in ne več samo mučencev) je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. (731-741) pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom.
Papež Gregor IV. (827-844) je praznik leta 835 iz 13. maja preložil na 1. november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi.
Praznik spomina na vse pokojne tako v Katoliški cerkvi obeležujejo 2. novembra, ki ga imenujejo dan vernih rajnih. Toda ker je prvi november v Sloveniji že dolgo časa dela prost dan, so ga ljudje izkoristili tudi za obiskovanje grobov svojih rajnih in sta se dva katoliška praznika nekako stopila v eno.
1. novembra tako v Katoliški cerkvi obhajajo bogoslužja, namenjena vsem svetnikom, ki uradno ne bodo nikoli razglašeni za svetnike, navadno pa prav tako na ta dan, ko ljudje obiskujejo pokopališča, prinašajo cvetje in prižigajo sveče, opravijo še poseben obred blagoslova grobov.
V Evangeličanski cerkvi za 1. november posebnih svečanosti ali bogoslužij ne prirejajo. Se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče. Na nedeljo pred vsemi svetimi in tudi na nedeljo po vseh svetih je v cerkvah veliko molitev, ko se ljudje spomnijo svojih umrlih svojcev in jih priporočajo Bogu.
Praznik pa je bolj kot ostali dnevi v letu povezan tudi z religioznim razmišljanjem o življenju, smrti, vstajenju od mrtvih in večnosti.
Pravoslavni kristjani 1. novembra ne praznujejo. Pri njih so pokojnim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice, ko se verniki zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom. Pokojnim prižigajo sveče, sicer pa poudarjajo sakralni pristop ter spomin na pokojne v molitvi. Duhovnik namreč takrat iz posebne knjižice "čitule" prebira imena vseh pokojnih, ki se jih ljudje spominjajo in zanje molijo.
Prav tako 1. novembra ne obeležujejo muslimani. Ti se svojih umrlih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadama. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti izrečejo kakšno molitev. Nekateri pripadniki islamske skupnosti pa se, ker so integrirani v okolje in ga skušajo posnemati, odpravijo na pokopališče in preživijo nekaj trenutkov na grobu svojih najbližjih tudi 1. novembra.
Oglejte si tudi, kaj se je skozi zgodovino zanimivega zgodilo na 1. november.
V Sloveniji nastane letno 4.500 ton ostankov nagrobnih sveč, skoraj tretjina v obdobju okoli dneva spomina na mrtve. Njihova predelava je okoljsko in finančno zahtevna, saj je večina sveč sestavljena iz ohišja, ki je izdelano iz plastične mase, odpadna elementa pa sta tudi ostanek voska in kovina.
Zato sodijo sveče v posebne zabojnike označene s "samo za odpadne nagrobne sveče".
Okoljevarstveniki priporočajo, da ob dnevu spomina na mrtve pomislimo tudi na okolje in izberemo manj, predvsem pa okolju prijaznejše, s steklenim ali iz polipropilena izdelanim ohišjem.
