LICITACIJA LESA

Najvišjo ceno je dosegel hlod češnje
Povprečna cena, ki so jo zasebni lastniki gozdov iztržili za kubični meter lesa, je bila 258 evrov. Najvišjo ceno, 1371 evrov za kubični meter, je dosegel hlod češnje, druga najvišja cena (1327 evrov) je bila ponujena za javor....

Za ogled celotnega članka kliknite VEČ


Mislinja, 12.02.2007 ... Joc Koprivnikar   

Povprečna cena, ki so jo zasebni lastniki gozdov iztržili za kubični meter lesa, je bila 258 evrov. Najvišjo ceno, 1371 evrov za kubični meter, je dosegel hlod češnje, druga najvišja cena (1327 evrov) je bila ponujena za javor. Kakovostni les so na dražbi ponujali lastniki iz vse Slovenije, pri čemer po mnenju Jožeta Jeromla po kakovosti lesa nobena od regij ni izstopala, saj je na vseh območjih mogoče najti visoko kakovosten les. Skupna vrednost ponudb na dražbi je znašala 147 tisoč evrov. Po ocenah organizatorjev so cene, dosežene za les na prvi dražbi, presegle običajne tržne cene za slabo polovico in so bile v povprečju primerljive z izkupički na dražbah v sosednji Avstriji. Razlike so le v najvišjih doseženih vrednostih, ki so v sosednji Avstriji denimo lani v primerjavi z najvišjo vrednostjo v Sloveniji dosegle skoraj trikratno vsoto. Na dražbi v Sloveniji so kupci najbolj povpraševali po gorskem javorju, hrastu, češnji, zanimali pa so se tudi za redkejše vrste, med njimi za oreh, brek in kostanj.

Prva dražba vrednega lesa v Sloveniji, ki je v sredo potekala na slovenjgraškem letališču, je bila priložnost za povezovanje lastnikov zasebnih gozdov in za doseganje spodobnejše cene najkakovostnejših hlodov različnih drevesnih vrst. To so med drugim poudarili predstavniki organizatorjev dražbe, Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Zavoda za gozdove in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Združevanje zasebnih lastnikov je v Sloveniji zaradi njihove razdrobljenosti še posebej pomembno tako zaradi nastopanja na trgu kot v odnosu do države. Tudi zato je združevanje v Zvezi lastnikov gozdov, ki danes šteje 1300 članov, po mnenju sekretarja zveze Jožeta Morija toliko pomembnejše. Na prvi dražbi je 83 lastnikov iz večine slovenskih regij ponudilo 890 najkakovostnejših hlodov drevesnih vrst v skupni izmeri 618,30 kubičnih metrov. 16 kupcev, deset iz Slovenije, štirje iz Avstrije in dva iz Nemčije, je oddalo skupaj 1369 ponudb za 771 hlodov. Kot je poudaril Jože Jeromel, predstavnik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki je bilo tudi pobudnik in glavni organizator dražbe, doslej v Sloveniji kakovostnega lesa niso znali dovolj dobro prodati. "Glavni cilj gozdne stroke v Sloveniji je gojenje kakovostnega lesa, zanj pa je treba v gozd tudi vlagati, kar se v preteklosti ni dogajalo," je dejal Jeromel. Predstavnik območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec Milan Tretjak je v povezavi z vprašanjem dejanske tržne vrednosti lesa opozoril na porušenost slovenskega lesnega trga, saj se kakovostni les izgubi v množični predelavi. "Pravega trga dejansko ni, ker tudi lesna industrija ta hip ni takšna, kot bi si jo želeli. Posledica je porušeno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi omogoča proizvodnjo kakovosti, vendarle nam takšna dražba lahko poda točno usmeritev glede vrednosti in priznanja proizvoda na trgu," je menil Tretjak. Po njegovem prepričanju je dolgoročna perspektiva Slovenije izpostaviti posamezne kakovostne asortimente, ki izhajajo tudi iz zadostnih premerov dreves, kar je po Tretjakovem mnenju lahko bistvena konkurenčna prednost Slovenije pred drugimi evropskimi državami. Tudi cilj čezmejnega projekta Interreg III Intenziviranje rabe lesa, ki ga je predstavila vodja projekta Veronika Valentar iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, je bil spodbuditi lastnike gozdov za aktivnejše gospodarjenje z gozdom, gojenje kakovostnejših asortimentov in primerno prodajo dosežene kakovosti. Valentarjeva je izpostavila pomen sodelovanja s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, Deželno zbornico v Gradcu, ki je pomembno prispevalo tudi pri organizaciji prve dražbe v Sloveniji.

http://www.mislinja.si - e - MISLINJA